Od gasilca in hkrati uspešnega triatlonca, sploh takšnega, ki prihaja iz Teksasa, ameriške zvezne države, znane po ogromnih živinorejskih rančih, bi najbrž le redkokdo pričakoval, da bo ljudi poučeval o tem, kako zdravo je jesti izključno rastlinsko hrano. Ampak Rip Esselstyn počne prav to, vse pa se je začelo pred približno desetimi leti pri gasilcih v Austinu, kjer je takrat delal. Fante je prepričal, da so opustili meso, ribe, jajca, mlečne izdelke, celo olje, in prav vsem se je zdravje močno izboljšalo. Po raziskavah, ki jih je o svoji dieti naredil tudi z drugimi prostovoljci in so pokazale enako dobre rezultate, je Rip izdal knjigo Jedilnik Druge gasilske brigade. V Ameriki je v trenutku postala uspešnica, zdaj jo imamo tudi v slovenskem prevodu.

Besedilo: Simona Furlan

Ripova družina, v kateri se je poklic zdravnika prenašal iz generacije v generacijo, glede prehrane sicer ni bila nikoli prav tipična ameriška družina. V tej običajno prisegajo na pico, cvrtje in z obilico masla prelito razkuhano zelenjavo, pri Esselstynovih pa je bilo precej drugače. Ripov oče je bil za tiste čase, ko se je med drugim še vedno verjelo tudi v zdravilnost kajenja, pravi revolucionar med zdravniki, saj je natančno preučeval tesno povezanost med prehranjevalnimi navadami in zdravjem ter vanjo verjel.
Poslušal je očeta zdravnika. Kljub temu je Rip kot mlad športnik z izjemnimi dosežki v plavanju verjel v koristnost slanine, zrezkov in trojnih burgerjev. Do leta 1986, ko je diplomiral na univerzi v Teksasu, med študijem se je celo uvrstil v olimpijske kvalifikacije v plavanju, in zaradi očetovih revolucionarnih raziskav povsem spremenil način prehrane. V šestih mesecih je postal profesionalni triatlonec in v naslednjih letih zmagoval na mnogih najtežjih triatlonskih preizkušnjah po vsem svetu. Ves čas je jedel izključno rastlinsko hrano in dokazoval, da športniki kljub temu oziroma prav zato, ker jedo le takšno hrano, dosegajo vrhunske rezultate. Tako kot so to dokazovali Edwin Moses, slavni tekač na 400 metrov z ovirami, teniška igralka Martina Navratilova, Dave Scott, šestkratni zmagovalec havajskega Ironmana …

Knjigo Jedilnik Druge gasilske brigade je izdala Založba Planet

Rip je vedel, da se ne bo mogel večno preživljati kot poklicni športnik, zato se je pridružil gasilcem. Kljub začetnemu posmehovanju kolegov iz drugih brigad jih je prepričal, da so začeli jesti tako kot on, stvar pa se je širila in razrasla v že omenjeno obsežnejšo raziskavo; ta je spodbudila nastanek knjige, takrat 50-letnega Ripa, še pri 43 letih uvrščenega med deset najbolje telesno pripravljenih prebivalcev Austina, pa spremenila v enega najpomembnejših gurujev zdravega prehranjevanja v Ameriki.
Vrnil se je okus, kilogrami so se poslovili.  In v čem je pravzaprav skrivnost Ripovega sloga prehranjevanja? Zdravstvene meritve, narejene pri gasilcih in prostovoljcih, ki so sodelovali v Ripovi raziskavi, so pokazale hiter in opazen upad ravni holesterola, topili so se kilogrami, izboljšala se je prebava, težave z mozolji so izginile, ljudje so imeli več energije in bili boljše volje … Mnogi pa so priznali, da so s takšnim prehranjevanjem končno »okusili pravo hrano in ne tistega, s čimer je prelita«.

Knjiga Jedilnik Druge gasilske brigade je nedvomno zanimivo in tudi poučno branje. No, kakšna utemeljitev v njej tudi manjka, kakšna pa je prikazana preveč črno-belo, bo najbrž kdo rekel. Poleg tega jo bomo Slovenci, ki imamo do zelenjave in njenega pomena vendarle bolj ljubeč odnos, brali malce drugače kot Američani. Tudi zato, ker nam je blizu mediteranski slog prehranjevanja in bomo le stežka povsem opustili oljčno olje, pri čemer odločno vztraja Rip. Ne glede na te in podobne pomisleke  pa je vredno poskusiti. Dokazov, da je njegov jedilnik bolj zdrav, nam Rip vsekakor ponuja dovolj. Tudi sam pravi – poskusite to štiritedensko dieto, potem pa se odločite, ali se boste vrnili na stari način, novega sprejeli le delno ali pa tej novi izkušnji, zato ker vas bo prepričala, v celoti sledili še naprej. Kaj naj bi torej počeli v teh štirih tednih Ripove diete?

Programa Pripravnik in Gasilec. Na izbiro imate dva programa: prvega je Rip poimenoval Pripravnik, drugega Gasilec. Pripravnik je za tiste, ki ne marajo hitrih sprememb. Gre pa takole: v prvem tednu opustite vse mlečne izdelke, poleg tega črtajte z jedilnika vsa predelana in rafinirana živila (belo moko, riž, testenine, kruh, sladkor ter vse kolače, piškote, čips, gazirane pijače …).
Drugi teden nehajte jesti tudi meso, ribe in jajca. »Nič, kar teka po parkljih ali plahuta s krili. Nič, kar ima obraz in mater – na kopnem ali v vodi.«
Tretji teden nehajte uživati vsa dodana ali iztisnjena olja, pa naj bo oljčno, kokosovo, repično, olje oljne ogrščice … Mimogrede, o lanenem ali konopljinem Rip ne govori, ampak najbrž bi se on odrekel tudi tem. Skratka, ne kuhajte z dodajanjem olja, ne dajajte ga na solate …
Po treh tednih ste torej opustili vse, kar je bilo po Ripovo treba opustiti, v četrtem pri tem vztrajajte in telo hranite ter pri tem uživajte le v polnovrednosti in okusih zelenjave, sadja, polnovrednih žit, stročnic, oreščkov in semen.
Program Gasilec je pravzaprav enak – le da vse, kar je treba črtati z jedilnika, črtate takoj in, po Ripovo, tudi takoj začnete uživati v prednostih takšnega prehranjevanja.

Poskusite vsaj za štiri tedne. »Rastlinska živila v telesu ne puščajo škodljivih ostankov, čistijo žile, odpravljajo bolezenske težave in dajejo obilo energije,« pravi Rip, ki verjame, da je jedilnik Druge gasilske brigade najboljša oblika prehranjevanja za vse življenje. »Toda moj cilj za vaše naslednje štiri tedne je le, da doživite izjemen občutek zadovoljstva ob tem, ko obvladate svoje brbončice, svojo telesno težo, količino maščob v krvi in svoje zdravje nasploh. Vem, da lahko dosežete vse to v štirih tednih. V tem času boste pridobili znanje, veščine in navade, ki jih boste potrebovali, ko si boste želeli še dodatno izboljšati svoje zdravje.«
Za izboljšanje teh veščin najdete v Ripovi knjigi veliko praktičnih napotkov: od tega, katera živila so v vaših hladilniku in shrambi obvezna, do pripomočkov, ki vam bodo v pomoč pri pripravi hrane. Pa kako brati deklaracije na izdelkih, ki jim tako ali tako ne gre verjeti, ker večinoma zavajajo, in kako s telesno vadbo preprečiti, da bi zboleli. Seveda pa Rip ponuja tudi obilo receptov. Pokusite in se prepričajte, da je rastlinska prehrana vse prej kot dolgočasna in pusta ter tudi ne tako draga, kot še vedno marsikdo misli. Vsaj poskusite, morda pa je prav ta dieta končno tista prava.
 

Nore izmišljotine in miti o hrani

Rip se čudi, koliko nesmiselnih trditev in zmot o rastlinski hrani še kroži med ljudmi, z uveljavljeno prehransko piramido vred, »ki so jo ustvarili lobisti in posebne interesne skupine, katerih pozornost ne velja vašemu zdravju, ampak ohranjanju lastnih služb in jemanju denarja«. O mitih le na kratko, podrobnejšo razlago najdete v knjigi.


Z rastlinsko prehrano ni mogoče zaužiti dovolj beljakovin. Ne, zaužijete jih ravno prav.

Rastlinske beljakovine niso kompletne. Ne, rastlinske beljakovine so stoodstotno kompletne.

Zaradi ogljikovih hidratov se človek redi. Zaradi nekaterih res (enostavni), zaradi koristnih (sestavljeni) pa nikakor ne.

Iz rastlinskih živil ni mogoče dobiti dovolj kalcija. Narobe, telo odlično oskrbijo s kalcijem, poleg tega se izognete škodljivim učinkom mlečnih izdelkov.

Z rastlinskimi živili ni mogoče dobiti dovolj maščobe. Ne drži, manjša količina maščob je v vseh vrstah sadja, zelenjave in drugih rastlinskih živilih.

Če ješ samo rastlinsko hrano, ne dobiš ključnih hranilnih snovi. Prav nasprotno, telo bo založeno z njimi kot nikoli poprej!

Če ješ samo rastlinsko hrano, nimaš dovolj energije. Ni res, raven vaše energije je višja in enakomernejša.

Tako prehranjevanje ni primerno za otroke in nosečnice. Tudi ugledni zdravniki dokazujejo, da je vsak otrok pri dveh letih oziroma ko se neha dojiti, pripravljen za prehranjevanje z močjo rastlin.

Pravi moški ne jedo rastlin. Ne bo držalo, maščobe in holesterol iz živalskih izdelkov ne mašijo le arterij v srcu in glavi, temveč tudi v okončinah in penisu. Torej: sadje in zelenjava namesto viagre.

Vir: revija Jana, januar 2014

Komentiraj

Komentarji: