Cepljenje proti tetanusu je v prvem in tretjem letniku obvezen del sistematskega pregleda. Na dan cepljenja v tretjem letniku sem doma pozabila knjižico o cepljenju, zato nisem prejela cepiva. Na koncu šolskega leta so na šolo poslali ponovni datum za cepljenje, saj nas je bilo kar nekaj necepljenih, a nisem šla. Razredničarka nas je namreč seznanila s slabostmi cepiv in s stranskimi učinki in me je vse skupaj odvrnilo, da bi šla. Na začetku novega šolskega leta pa so zopet poslali na šolo datum za cepljenje in da moramo priti, saj je to obvezno. Tako sem skupaj s štirimi sošolkami 4. 9. 2013 odšla v zdravstveni dom in prejela cepivo proti tetanusu.

Sprva me je bolela roka, ampak saj nisem bila edina. Bila pa sem edina, ki je dve uri po prejetju cepiva začela kašljati, smrkati, kihati, bolela me je glava, a sem si mislila, bo že bolje jutri, če ne prej. Ko sem se drug dan zbudila, sem se počutila še slabše, a sem vseeno šla v šolo, tako prvi, drugi, tretji dan.  Razredničarka je nato opazila, da moje zdravje ni takšno, kot bi moralo biti in mi predlagala obisk zdravnika - trdno prepričana, da je krivo cepivo. Še vedno sem odlašala, po skoraj dveh tednih pa me je mama prisilila k obisku zdravnika, saj je bil prehlad neznosen. 

Pojasnila sem mu kakšno je moje počutje od cepljenja naprej in prišel je do sklepa, da se je v meni zopet razvila astma, ki sem jo nazadnje zdravila v devetem razredu, torej skoraj štiri leta nazaj. Povedal mi je, da se lahko razvije blažja ali hujša oblika - pri meni je prišlo do slednje, saj sem težko dihala, kašljala. Predpisal mi je disk Flixotide, to je zdravilo v prahu, ki sem ga nato prve tri dni vdihovala 4x na dan, nato pa 2x. Stanje se je izboljšalo, šla sem tudi na maturantski izlet v Črno goro. Morski zrak mi je dobro del, cel teden sem se počutila izjemno dobro in zdravo, ko sem prišla nazaj, pa se je prehlad vrnil, a v lažji obliki. Predpisano  zdravilo sem jemala do sredine oktobra, takrat ga je zmanjkalo, a sem dosegla svoje – res sem normalno dihala, bila zdrava.

Tako je bilo cel mesec, dokler nisem v zadnjem tednu novembra praznovala rojstni dan in bila zopet kar naenkrat prehlajena. Zamašenega nosu, kašlja, kihanja in smrkanja sem bila vajena in sem živela normalno, le z večjo zalogo robčkov. V času praznikov se je stanje izboljšalo, 1.1. 2014, ko se je dan bližal koncu pa sem začela močno kašljati, na trenutke sem zelo težko dihala. Isto je bilo tudi 2.1, v noči na 3.1. sem spala le dve uri, saj sem ves čas kašljala, a sem zjutraj vseeno šla v šolo, odločena, da po pouku obiščem zdravnika. Vendar mi to ni uspelo, pri drugi šolski uri sem začela kašljati, se daviti in sem stekla z razreda na stranišče. Približno 15 minut sem neprestano lovila zrak in se trudila izkašljati a ni šlo.

Profesorica G. je ravno v tem času prišla na stranišče in me odvedla do zbornice, ter mi dala nekakšno tableto, ki blaži kašelj. Že po parih minutah je bilo bolje, v tem času je prišla gospa razredničarka ter sošolko, ki pozna naš zdravstveni dom ter dežurno ambulanto, prosila, da me odvede do zdravnika, ter mamo poklicala in jo obvestila o mojem stanju. Prišli sva do dežurne ambulante, a so me poslali v šolski dispanzer. Oddala sem zdravstveno kartico, sestri pojasnila kaj se dogaja, rekla je naj malo počakam in bom na vrsti. S sošolko sva čakali pol ure, dušila sem se, jokala od bolečine v prsnem košu in prosila sošolko S. če greva nazaj na dežurno ambulanto, saj nujno rabim nekaj, da se stanje umiri.

Sestro sem prepričala, da me je poslala k zdravnici. Pregledala me je, poslušala srce in pljuča, me povprašala če imam kakšna zdravila, zakaj, kdaj sem imela astmo, kdaj sem jo nazadnje zdravila. Po pogovoru z medicinsko sestro je prišla do sklepa, da z mano ni nič hudega in da mi ne more napisati recepta za zdravilo, saj nisem nujen primer. Nič mi ni bilo jasno, kaj za vraga sploh delam pri njih, če mi ne dajo nikakršnega zdravila. Sicer je bila zdravnica prijazna in razumevajoča, ter se je še odločala če bi mi predpisala zdravilo ali ne, vendar jo je sestra obrnila v nasprotno smer. Naj se vrnem po kartico v šolski dispanzer in ko bom v domačem kraju, naj obiščem osebnega zdravnika.

Mislila sem, da se mi bo zmešalo, s sošolko S. sva se odpravili v šolski dispanzer in po nekaj minutah čakanja sem bila v ambulanti pri sestri, še preden sem uspela pojasniti da rabim le kartico, pa sem že bila pri zdravnici. Pregledala me je, me spraševala o astmi, izmerila moč mojega izdiha s tisto pihalko, ali kako se temu reče, ugotovila da sem glede na svojo višino ravno na meji, da mi še ne piska v pljučih, torej sem pač močno prehlajena. Povedala sem ji tudi za cepivo, a ni verjela, češ da je to skorajda nemogoče. Dala mi je tri vpihe Ventolina ter mi tudi napisala recept zanj,  nato sem morala v čakalnici čakati 20 minut, da je zdravilo prijelo. Sicer sem se v tem času že malo umirila, in sem kašljala že majn pred prejetjem zdravila, a sem ga bila zelo vesela, saj sem vedela, da bo bolje.  Ravno ko je minilo teh 20 minut in bi morala v ambulanto, je prihitela ven medicinska sestra ter sestra, ki sprejema paciente ob samem prihodu  v ta oddelek in sta me poklicali noter, češ da kaj se jaz grem, da so jih klicali iz dežurne ambulante, če sem tu, da so mi tam napisali recept za zdravilo, zakaj me sploh pregledujejo tukaj.

Zopet mi ni bilo nič jasno, saj so ja rekle, da nisem nujen primer in mi ne morejo predpisati zdravila in ga bom dobila pri osebnem zdravniku. To sem tudi povedala,  a so še vedno čakale na moje besede. Pojasnila sem, da skrajno nerada hodim k zdravniku in da sem tokrat prišla, ker sem vedela, da nujno rabim nekaj za boljše počutje in da če bi vedela, da bom na vse skupaj čakala eno uro, raje uredila prevoz do Rogaške, ki je prav toliko oddaljena stran in zadevo rešila pri svojem zdravniku, ne pa da jih tukaj kot nora prosim za pomoč.  Po tem so postale vse tiho - prisotna je bila tudi zdravnica in študentka medicine, ki je verjetno bila na praksi. Ni več bilo težko poklicati na dežurni oddelek, kjer so tudi brez problema stornirali moj recept za izdajo zdravila. Dali so mi še recept za Berodual, inhalacijsko raztopino pod tlakom, ki sem ga mogla vzeti vsako jutro in večer.

Bila sem zelo razočarana, saj nisem srečala ene prijazne osebe v teh trenutkih, spraševala sem se, ali bi mi res moglo manjkati pol noge, da bi me resno jemali in mi pomagali.  V nedeljo, 5.1. 2014 sem obiskala svojega zdravnika in mu pojasnila minule dogodke, tudi on je bil ogorčen nad ''vljudnostjo'' delavk iz našega zdravstvenega doma. Predpisal mi je Foster, prav tako inhalacijsko raztopino pod tlakom, ki sem jo začela jemati zjutraj in zvečer, za Berodual pa predlagal, da ga vedno  nosim s sabo in ga vzamem če pride do močnega kašlja sredi dneva. Približno tri tedne sem bila še bolj slabega počutja kot zdrava, a počasi se je videl napredek. Od 26. 1. do 29. 1. 2014 sem se počutila imenitno - datum sem si zapomnila, ker sem po dolgem času dobila nazaj svoj glas in sem lahko pela po mili volji - nato pa zopet. Na generalki za maturantski ples se je ponovil težek, suh kašelj in zamašen nos. Klasika, sem si mislila, a je bilo čez par ur boljše. Maturantski ples sem preživela odlično, tudi v soboto sem se počutila kar dobro, v nedeljo, 2.2. pa skorajda nisem mogla govoriti, neprestani kašelj, kihanje, smrkanje.

Ponedeljek ni bil nič kaj drugačen, v torek sem imela izpitno vožnjo in sem nekaj minut pred izpitom začela tako kašljati, da sem podvomila, ali bom lahko sploh vozila. Sicer sem se uspela izkašljati, tudi izpit sem opravila, v sredo sem bila zopet čisto v redu, a le do večera. Pred spanjem sem nekaj kašljala, a sem vseeno takoj zaspala in se nisem prebujala. V četrtek pa nisem več vedela zase. Kašelj, solzne oči, boleče grlo, vročina, smrkanje, kašljanje. Sicer sem šla v šolo, ker se mi je zdelo, da bo bolje, a sem prej šla od pouka. Doma sem prespala celo popoldne, 7.2 .2014 sem imela namen iti k zdravniku, a je kar po telefonu rekel, da mi bo predpisal še en Foster, katerega še v bistvu imam od prej, ter tablete Ospamox, katere naj redno jemljem na 12 ur. Upam, da se bodo zadeve umirile, da bodo zdravila pomagala, saj od 4. 9. 2013 dalje, ne vem če sem bila zdrava vsega skupaj dva meseca in mi vse skupaj že rahlo preseda.

zaskrbljena dijakinja

Komentiraj

Komentarji: Vseh: 1

• Avtor: MrT Datum: 30.05.2014 15:25 Kako se dalje razvijala zgodba? Ji je uspelo odpravit bolezen, ki je bila evidentno posledica cepljenja?