Kar pogosto nam rečejo ljudje, ki uživajo živalsko hrano: »Vi zagovarjate veganstvo in nenasilje do vseh živali. Toda poglejte v živalski svet! Nekatere živali so agresivne in ubijajo za hrano druge živalske vrste. Zakaj potem človek ne bi ubijal in jedel živali?« Vse to je res, vendar se je potrebno vprašati, zakaj so nekatere živali agresivne in mesojede? Od kod jim nagon po ubijanju?
Vsi poznamo ljudski rek: Kakršen gospodar, takšen pes! Človek s svojim obnašanjem in nazori izjemno vpliva na živali. V knjigi Vzrok in nastanek vseh bolezni, izdajatelj Univerzalno življenje, o tem piše: »Domače živali zelo spremenijo svoj način življenja, ker človek vpliva s svojim delovanjem nanje, tudi na njihove gene. Mnoge živali so prestrašene in razdražene. Njihov nagon je usmerjen povsem na materialno ter na človekov miselni svet. Glede na mentaliteto in tisočletni napačni razvoj – pa tudi zaradi križanj živalskih vrst – so živali prevzele nekatere človeške navade. To pomeni: v svojem razvoju je mnogo živalskih vrst sprejelo, glede na svoje lastnosti in obliko, enaka nagnjenja kot ljudje. Nihalno polje mnogih vrst živali je podobno človeškemu. Tudi človeško lažnivost, nepristnost najdemo pri živalih. Kukavica npr. leže jajca v tuja gnezda in sraka žre jajca drugih ptičev. Ta dva primera nista edina te vrste. Človeška trdosrčnost, ki ne pozna meja, vlada zdaj podobno v celotnem živalskem svetu.«
V knjigi Ti žival, ti človek – kdo je vreden več?, izdajatelj Univerzalno življenje, je prav tako zanimiv odlomek na to temo: »Je to ljubezen do živali, če pse vežete na verige in jim puščate le majhen svoboden prostor ali če imate mačke izključno v stanovanju? Nekateri od vas porečejo: »Drugače ni mogoče, kajti so psi, ki morajo biti na verigi, sicer napadejo ljudi!« Spet vas naravnost vprašam: Od koga so živali prevzele to naravo, da napadajo ljudi? Ali ni človek s svojim človeškim, napadalnim obnašanjem do soljudi in živali tega obnašanja v tisočletjih prenesel na svet živali? Nedolžna žival je na verigi, ker je bila v predhodnih inkarnacijah ali v tem utelešenju preganjana, naščuvana, morda dresirana za napadanje in grizenje. Če žival zaradi tega človeku ni naklonjena in ga napade, potem reče človek, da je to divja, vihrava žival, ki mora na verigo!«

Človek svoje agresivno obnašanje prenaša na svet živali.
Na tem mestu se je smiselno vprašati, zakaj potem niso vse živali agresivne in mesojede? Menim, da zato ker vsi ljudje na Zemlji niso trdosrčni in napadalni. Vedno več ljudi se s plemenitim mišljenjem duhovno razvija ter tako bogati s pravimi spoznanji in resničnim življenjem. Zemljina duhovna atmosfera oz. avra našega planeta se zaradi teh ljudi počasi čisti. Tako bodo tudi živali postale bolj miroljubne in krotke.
Bodo vse živali uživale rastlinsko hrano in živele v sožitju z ljudmi ter ostalimi živalskimi vrstami?
Prepričan sem, da tudi prelivanje krvi med živalmi ni normalno in ni po Božji volji. Če bi tako bilo, potem zebre ne bi bilo strah pred lačnim levom in ne bi bežala pred njim. Prišla bi do njega in bi mu darovala življenje oz. bi se mu pustila ujeti, da jo živo raztrga. Zakaj pa imajo potem t.i. mesojede živali takšen prebavni trakt in anatomijo, ki je ustvarjena za trganje in uživanje mesa? Vprašanje ali so na začetku stvarjenja imeli takšen prebavni trakt in anatomijo ali pa so ga skozi dolga tisočletja in tisočletja, ko so začele ubijati druge živali, šele razvile. Povsem možno je, kar seveda ni mogoče dokazati, da so bile na začetku vse živali rastlinojede in da so začele spreminjati svoj prvobitni značaj šele takrat, ko je človek postal agresiven do živali in ljudi ter je s tem prenesel svojo napadalnost tudi na živalski svet.

Lev in zebra prijatelja. Je to možno?
Tudi v prvi Mojzesovi knjigi Bog pravi: »Vsem živalim na zemlji, vsem pticam na nebu, vsemu kar se giblje po zemlji in ima v sebi življenje, dajem v živež vse zelene rastline.« (1 Mojzes 1 29 -31) To je sicer eden redkih avtentičnih citatov o živalih, ki se je ohranil v Bibliji. Mnogo od živalim sovražnih citatov je namreč podtaknila tedanja duhovniška kasta, kar lahko zelo podrobno preberemo v knjigi Kdo sedi na Petrovem stolu? in brošuri Živalim sovražna Hieronimova Biblija.

V naravi najdemo vedno bolj pogoste prizore sožitja med t.i. mesojedimi in rastlinojedimi živalmi.
Mnogi prijatelji živali smo prepričani, da bo ponovno vzpostavljeno sožitje med živalmi, ljudmi in naravo. Kajti Kraljestvo miru na Zemlji že danes nastaja in se širi v okolici Würzburga v Nemčiji. To veliko vizijo enosti med človekom, naravo in živalmi je dal prerok Izaija pred skoraj tri tisoč leti, ko je Bog po njem rekel: »Tedaj bo volk prebival z jagnjetom, panter bo ležal s kozličkom. Tele, lev in ovca bodo skupaj, majhen deček jih bo vodil. Krava in medvedka se bosta skupaj pasli. Njih mladiči bodo skupaj ležali. Lev bo jedel slamo, kakor govedo. Dojenček se bo igral nad gadjo luknjo. V modrasjo luknjo bo odstavljen otrok vtikal svojo roko.«

Vizija preroka Izaija, da bo človek živel v miru z vsemi živalmi.
Vsak od nas je odgovoren za stanje na našem planetu. Bolj kot bodo naše misli, besede, dejanja, občutki v skladu z desetimi Božjimi zapovedmi in Jezusovim govorom na Gori, prej bo na Zemlji zavladal resnični mir med vsemi življenjskimi oblikami.
Damjan Likar
Komentiraj
Dodaj komentar