Diabetes tipa 1 je bolezen, pri kateri trebušna slinavka ne proizvaja več inzulina, hormona, ki je nujno potreben za uravnavanje krvnega sladkorja. Uradna medicina pravi, da je bolezen neozdravljiva, zato si morajo pacienti dnevno vbrizgavati inzulin v svoje telo. Takšna črnogleda prihodnost je trkala na vrata tudi pri Seanu Rutarju iz Izole, potem, ko so mu lansko leto zdravniki diagnosticirali to hudo civilizacijsko bolezen. Toda obalni mesarski mojster ni mogel sprejeti teh novic, zato se je odločil, da bo usodo svojega zdravja prevzel v svoje roke. Letos bo izšla tudi njegova knjiga, v kateri bo podrobno opisal svojo ozdravitev, katero bi uradna medicina lahko označila kot čudežno.
Kako ste izvedeli, da imate diabetes tipa 1?
Neprestano sem hujšal, zelo me je žejalo, zato sem veliko pil in hodil sem kar naprej na vodo. Mislil sem, da hujšam zaradi treningov, ker se veliko ukvarjam s športom in da veliko uriniram, zato ker veliko pijem. Teden dni kasneje, spotoma, ko sem kupoval v lekarni nekatere stvari za mojega takrat 6-mesečnega sinka, sem izrabil priložnost in sem farmacevtki potožil svoje težave. Takoj mi je izmerila sladkor in merilec je pokazal 18 moll/l. Odšel sem k osebnemu zdravniku in osebni zdravnik mi je pripisal dieto: 60% ogljikovih hidratov, 30% beljakovin in 10% maščob.

Sean Rutar: "Poznam ljudi, ki so vključeni v društva diabetikov in ko sem se z njimi malo pogovarjal o prehrani in stilu življenja, sem videl, da so popolnoma na napačni poti." Foto: Branko Furlanič
In kaj se je potem zgodilo?
Naslednji teden 25. 2. 2013 sem za svojega otroka ponovno odšel v lekarno, sem farmacevtki omenil, da se mi vid slabša in da v tem momentu ne vidim zdravil na polici. Spomnila se je, da mi je zadnjič pokazal aparat visoko sladkor. Takoj mi je dala aparat, da si sladkor izmerim. Ker na ekranu ni pokazalo ničesar, sem mislil, da sem slabo izmeril, in zato mi je farmacevtka izmerila sladkor še enkrat. Ponovno ni pokazalo ničesar. Tedaj se je farmacevtka ustrašila in me takoj napotila do dežurnega zdravnika. Pri dežurnem zdravniku so mi pregledali kri in sladkor. Sladkor je bil tako visok, da napravica tudi pri dežurnemu zdravniku je pokazala 0 moll/L. Zdravnik je začel tedaj kar poskakovati po ambulanti. Očitno je bil dežurni zdravnik v večjem šoku kot sem bil jaz, saj jaz nisem vedel kaj se dogaja. Takoj pod urgenco so poklicali reševalno vozilo, da me nemudoma odpeljejo v bolnišnico Izola. Do prihoda reševalcev, so bili zdravnik in osebje v ambulanti stalno ob meni in me gledali v oči, da ne bi padel v komo in umrl. V tistem trenutku sem imel stalno v mislih mojo ženo in sina, saj sem vedel, da me žena, s komaj nekaj mesečnim sinkom, čaka doma, da ji prinesem potrebne stvari zanj, a mene ne bo, sem si mislil. Ko je prispelo reševalno vozilo z vključeno sireno, so me odpeljalo v bolnišnico. Tega dne v bolnišnici so mi s črpalko prvič vbrizgali v telo inzulin, da bi sladkor padel na normalno vrednost.
Če se danes ozrete nazaj, kaj menite, da je bil razlog, da ste zboleli za diabetesom tipa 1?
Po poklicu sem mesar. Zelo rad sem imel meso in vse mlečne izdelke. To je bila moja vsakodnevna hrana. Menim, da je bila glavni krivec, da sem zbolel za diabetes tipa I hrana in hitre življenjske spremembe: gradnja hiše, poroka, rojstvo, napeto življenje v službi in doma, itd.
Kako se je spremenilo vaše življenje v času bolezni? S kakšnimi tegobami ste se soočali?
Spominjam se mojih začetnih dogodkov, ko sem vsaki dan in to petkrat na dan, moral šteti ogljikove hidrate in izračunavati enote da sem lahko imel pravo mero injeciranega inzulina. Ko pa se mi je po treh tednih jemanja inzulina poslabšal vid tako zelo, da sem skoraj postal slepec, bled kot sneg in sem bil samo še okostje, sem se odločil, da takšnemu življenju naredim konec. Napovedal sem boj proti diabetesu sam, brez pomoči zdravnikov.

Sean Rutar: "Lasje, ki so mi prej močno izpadali, mi sedaj ne izpadajo več in vid se mi je v celoti povrnil." Foto: Branko Furlanič
Uradna medicina pravi, da je ta bolezen neozdravljiva. Vi se očitno niste s tem sprijaznili. Kdo vam je dal upanje? Ste spoznali koga, ki je tudi pozdravil to bolezen?
Osebno nisem spoznal nobenega, vendar pa se govori o ljudeh, ki so ozdraveli. Dan in noč sem prebiral različno svetovno strokovno literaturo o diabetesu kot najbolj trmast človek na tem planetu, ki ne verjame farmaciji in tedaj sem spoznal, da me samo narava lahko ozdravi in nihče drug. Z močno voljo, vztrajnostjo in z veliko znanja sem prišel do neverjetnih rezultatov, ki so mi olajšali, da sem že v dveh tednih in pol prekinil injeciranje inzulina v moje telo, in prav tako prekinil jemanje vsakršnih farmacevtskih tablet, ki povzročajo nezaželene stranske učinke.
Kaj vam je pomagalo pri ozdravitvi?
Čim sem spremenil svoje prehranjevalne navade in začel uživati razna zelenja in zelenjave, sem prenehal jemati inzulin. S presno hrano sem pozdravil diabetes, zato nikoli ne bom v strahu, da bom zbolel za kakšno drugo boleznijo.
Zakaj je presna hrana tako učinkovita pri zdravljenju telesa?
Presna hrana (živa hrana) vsebuje vse potrebne hranilne snovi, ki jih človeško telo potrebuje. Seveda, pa je potrebna pravilna kombinacija vnosa hrane v telo, da dobimo pravo mero bazične prehrane (alkalna hrana), sestavljene ogljikove hidrate z nižjim kemičnim indeksom. Treba je omejiti gluten in živalske beljakovine, saj z rastlinsko hrano dobimo vse aminokisline, ki jih človeško telo potrebuje. Vera mi je dajala moč in vztrajnost, da sem lahko sam, brez pomoči doktorjev in farmacevtske industrije našel metodo ozdravitve in danes sem popolnoma zdrav človek, ki bom lahko sedaj svoje znanje prenašal tudi na druge.

Presna veganska hrana lahko pozdravi številne hude bolezni.
Kakšen je bil odziv zdravnika na vašo ozdravitev?
Na začetku prvega tedna brez inzulina so mi rekli, da so to zgolj medeni tedni, danes sploh ne komentirajo. Moj osebni zdravnik je rekel, da v njegovi karieri ni videl ničesar takega in dvignil roke.
V Sloveniji obstaja mnogo društev za pomoč diabetikom. Kakšen je vaš pogled na ta društva? Ali svojim članom nudijo koristne nasvete, s katerimi bi pozdravili to bolezen?
Še nisem vključen v nobeno od društev za pomoč diabetikom, tako, da nisem seznanjen kakšne nasvete jim nudijo. Osebno v teh društvih nisem nikoli sodeloval. Poznam pa ljudi, ki so vključeni v društva diabetikov in ko sem se z njimi malo pogovarjal o prehrani in stilu življenja, sem videl, da so popolnoma na napačni poti.
Kaj bi sporočili več kot 100 tisoč diabetikom v Sloveniji?
Naj spremenijo svoje dosedanje prehranjevalne navade, naj verjamejo v ozdravitev, naj bodo pri tem vztrajni in močni, da nikoli več ne zapadejo v skušnjave.
Kako ste po ozdravitvi spremenili življenje? Ste opustili kakšna problematična živila?
Izločil sem vsa živila, ki ne smejo biti več na mojem jedilniku in sicer: alkohol, cigarete, čaji, vse vrste maščob, mesa, vse mlečne izdelke, trgovske proizvode in konzervirane izdelke, vse vrste slaščic, belo moko, čistila in tudi zamrznjena živila, saj vse vsebuje aditive, ki slabijo naše telo. Ko sem začel uživati drugačno hrano, se je po enem tednu raven sladkorja stabilizirala. Počutil sem se kot prerojen in tedaj nisem več potreboval inzulina. Moja prihodnost, ki sem jo v bolnišnici videl tako temno in nedosegljivo, je postajala vse svetlejša. Sedaj se počutim srečnega, brez stresa, kot, da so vse moje težave izginile, koža na obrazu mi je ponovno zasijala. Lasje, ki so mi prej močno izpadali, mi sedaj ne izpadajo več in vid se mi je povrnil. Postal sem povsem drug človek. Z novim načinom prehranjevanja dobivam veliko energije in nikoli se ne počutim utrujenega. Moram pa pojasniti, da nisem ravno vegan, saj sem mesar po poklicu in imam tudi poklic inženir varstva okolja in komunale, občasno pojem tudi meso in ribe.
Damjan Likar
Vir: revija Ona, maj 2014
Komentiraj
Dodaj komentar