Tišina kot nasilje

  • Šifra artikla: 121
  • Cena z DDV: 15,00 €
  • Popust: 0,00 %
  • Spletna cena z DDV: 15,00 €
Nazaj Dodaj v košarico

Splošen opis

Mogoče ima kdo partnersko zvezo, kjer se partnerja med sabo ne pogovarjata. Mu bom že pokazala, reče žena in dva dni ne govori z možem. Da ne bo pomote, zadeva je lahko tudi obrnjena, vendar je prvi primer pogostejši. Možje svoje nezadovoljstvo pokažejo na druge načine. Recimo se ga napije, dela dolgo časa, mogoče je celo nasilen.

 

Nasilja je ogromno vrst. Bolj kot je družba kulturna, več je psihičnega nasilja. Pred leti nihče ni poznal mobinga. Danes je tega ogromno da delovnem mestu. Delavci zahtevajo določene odgovore, plače. Direktor pa je odsoten, ga ni, skratka se izogiba. Tudi na delovnem mestu je danes zmeraj več povezovanja in delamo v skupinah. Zato je še kako pomembno da med sabo delimo podatke in delujemo kot eden. Zato tak, ki je tiho zato ker česa noče ali ne želi deliti, deluje navsezadnje tudi proti sebi.

 

 

Čeprav je najprej nasilen s svojim molkom samo do drugih. Tišina kot nasilje, v zakoniku ni prepovedana. Če nekoga udariš, si lahko kaznovan. Prav tako si lahko kaznovan, če se na koga dereš, kričiš. Če se pa odločiš, da boš nekoga dis-komuniciral, pa to ni nič nezakonitega. In prav o tem govori ta knjiga, kako s takim ravnanjem škodujemo najprej namerno drugemu, posredno pa na koncu seveda tudi sebi. Knjiga je v ogromno pomoč vsakemu, da prepozna take odnose, da mogoče prepozna kje sebe. Saj šele ko vemo da smo alkoholik in ko to sami priznamo, se zdravljenje lahko začne.

 

Kazalo:

 

Posvetilo_ 3

PREDGOVOR_ 9

Uvod_ 11

Dojenček in nasilna tišina_ 19

Obdobje šole_ 25

Odraslo obdobje_ 33

Ekspanzija_ 49

Vem – ne, ne veš_ 51

Iz teoretičnega vem v praktični delam. 53

Sprejemanje_ 63

Red in disciplina_ 69

KLJUČ do notranjega miru_ 75

Odpuščanje_ 83

Druga pot. 95

Kako prepoznati lastno tišino kot nasilje?_ 105

Dejanja_ 113

REŠITEV_ 133

Kdaj je dovolj?_ 143

Prepričevanje kot nasilje. 153

Povzetek_ 163

Epilog_ 173

Misli za na konec_ 177

 

Odlomki iz knjige:

 

Ne kupuj psa, če imaš rajši mačko. Ne boš ga mogel naučiti mijavkati. Vendar natanko to počnemo. Živimo s partnerjem in želimo, da bi se samo malo spremenil.


Mnogo ljudi se loči in poroči drugič, tretjič … Vedno bodo rekli, da tisti drugi ni bil v redu. Vendar če se ti ista napaka ponovi drugič, bodi pošten in se vprašaj, kakšen virus je še v meni, da ga še nisem ozavestil. Božanski zakoni so prav takšni kakor računalniški. Dokler pritiskaš napačno tipko, bo tudi rezultat napačen.


Prav tako otroci zaznajo občutke matere, ki ga nosi, in te občutke lahko tudi sam dobi, pa še sploh ne ve, zakaj. Božajte trebuh, povejte otroku, da se ga veselite, da tudi če ste kdaj zaskrbljeni, jezni, to ni zaradi njega. Kajti prav tukaj tiči zajec. Če je kaj narobe, otroci hitro prevzamejo odgovornost in mislijo, da so kaj krivi.


Ljudje, ki vodijo državo in odločajo, se ne zavedajo, kaj pomeni preživeti. Niso se sposobni spustiti na to raven. Nekateri od teh dobijo desetkrat več, pa pravijo, da komaj preživijo.


Nasilje je, če se kljub opozarjanju ne naredi nič. Če človeka stokrat opozoriš, on pa se na to ne odzove. Oziroma se odzove s tišino. Vse je komunikacija, tudi tišina je velika komunikacija. Z njo lahko marsikaj sporočamo. Tudi to, da ne cenimo človeka, ki zahteva odgovore in jasna stališča ter obljube z datumi. S tišino mu sporočamo, da smo mi nad njim, da smo nekaj več, kar spet privede do vojn. Potem pa se čudijo, da ljudje ponorijo in se zoperstavijo takšnim nasilnežem, ki niso nič naredili. Točno tako, nič niso naredili.


Vendar če je nekaj zakonito, še ne pomeni, da je pošteno, lahko pa je pošteno, vendar ni zakonito.


Prvič ko mi nekaj ni všeč in sem tiho, v sebi zatajim del sebe. Potlačim prizadetost in jo dam na stran. Partner morda sploh ne ve, da je kaj narobe. Sploh ne more vedeti, kakšni so moji občutki, če mu jih ne povem. Je pa res, da partner zazna, da je nekaj narobe, in mojo tišino doživlja kot nasilje.

 

 


To, da obljubim nekaj, česar ne želim ali nisem sposoben narediti, a vseeno pristanem na dogovor, kaže na manipulacijo. Je nasilje nad drugim.

 

Ko grem teči, se oprham in začnem z delom, se počutim res super. Predihal sem celo telo, vsako celico telesa sem prebudil in je sedaj polna kisika ter mi lažje pomaga pri nadaljnjem delu.


Moja hipoteza je, da so tisti, ki so samozaposleni in hodijo delat v svoje podjetje, veliko bolj zdravi od tistih, ki imajo delodajalca. Še bolj pa so ljudje bolni v javni upravi.


Kot veste, tudi na sodišču obstaja pravica do molka. Saj ti ni treba govoriti proti sebi. Torej se odgovora vzdržiš z molkom. Molk je v tem primeru strinjanje. Ko sem tiho, sam pri sebi vem, da sem odgovoren. Vendar me je strah prevzeti odgovornost.


V Sloveniji vsako leto propade ogromno podjetij. Večji del predstavljajo samostojni podjetniki. Vsak podjetnik je s tem izgubil vse, kar je vložil. Morda se je česa naučil in bo začel znova. V državnih ustanovah te odgovornosti ni.


Tukaj moram povedati, da bi moral biti šolski sistem bolj naravnan v smer, da nas spodbuja razmišljati s svojo glavo. Da raziskujemo in se sami prepričamo, kako stvari delujejo in zakaj. Učenje, da je nekaj zato tako, ker sem jaz tako rekel, ne obrodi sadov oziroma dela sužnje.

 



Na nekem izobraževanju so nam povedali, da je vsak mojster potreboval približno 10 000 ur trdega dela, da se je izmojstril v neki stvari. To pomeni približno 5 let polne zaposlitve. In če prenesemo na naše športnike ali druge mojstre, vidimo, da res potrebujejo 10 let ali več, da postanejo mojstri.


Ko sami krojite svoje življenje, se ne bojite vodje ali direktorja, ki vas lahko vsak trenutek odpusti, saj veste, da ste vi tisti, ki vozite svojo ladjo. Da pa lahko sami izbirate, sta potrebna pogum in delo. Da delate to, kar imate radi, da se v tem izpopolnjujete in napredujete. Kajti če ste v nečem dobri, vas bo vsakdo hotel zaposliti.


Koliko je takšnih, ki ti zaračunajo storitev, če gre kaj narobe, pa niso krivi. Če ne veš, res nisi kriv, si pa odgovoren. Kakor če bi kirurg pacientu odprl lobanjo, pogledal notri, poskušal nekaj narediti, potem pa vse skupaj pustil, ker ne zna popraviti.