Odločitev za rastlinski način prehranjevanja je vsekakor pohvalna in vsak posameznik, ki naredi ta korak, sodeluje v ustvarjanju bolj sočutnega in zdravega sveta. Seveda je veganstvo veliko več kot samo prehranjevanje, je pa slednje ključni element in si zasluži, da se mu posvetimo nekoliko podrobneje, saj lahko naredimo še veliko več zase, za živali in okolje, če se začnemo zavedati, kakšno rastlinsko hrano uživamo.

Zakaj izbrati ekološko?

Nekoč ni bilo kategorizacije ‘konvencionalno’ in ‘ekološko’ pridelano, saj je bila vsa hrana ekološka. Ko se je populacija povečevala, so se pojavile večje potrebe po hrani, ki je bolj dostopna, cenejša in z več pridelki, ki hitro zrastejo. Zaradi tega so se tudi začele manipulacija in modifikacija živil ter vzgoja živil s pomočjo sintetičnih kemičnih snovi. Neorganska (neekološka) hrana se vzgaja s pomočjo umetnih fertilizatorjev (kot so recimo nitrati), pesticidov, herbicidov, fungicidov, regulatorjev rasti ...

Vse to omogoča hitrejšo rast in več pridelka in je zaradi tega tako masovno v uporabi. Za ekološko vzgojeno hrano potrebujemo čas, saj rastline rastejo v svojem naravnem tempu in tako ohranjajo več antioksidantov, vitaminov in mineralov, imajo nižji nivo nitratov in zelo malo ostankov pesticidov in težkih kovin. Ekološko pridelano izberemo ne samo zaradi lastnega zdravja (vse te kemične snovi so povezane z nastankom različnih bolezni, kot so rak, avtoimunska obolenja, nevrološke bolezni, hormonska neravnovesja, težave s plodnostjo, astma, prebavne težave, težave s ščitnico, oslabljeno delovanje imunskega sistema itd.), temveč tudi zaradi okolja in živali, ker ekološko pridelana živila:

• izboljšajo kakovost prsti in vode,
• zmanjšajo onesnaženja,
• promovirajo samooskrbni krog virov na kmetiji,
• zmanjšujejo negativen vpliv na prostoživeče živali.

Poleg tega po evropski zakonodaji v ekološkem kmetijstvu ni dovoljena uporaba lahkotopnih mineralnih gnojil, kemično sintetiziranih fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov), gensko spremenjenih organizmov in proizvodov, pridobljenih iz teh organizmov, ter različnih regulatorjev rasti. Ob tem je zagotovljen nepretrgan in transparenten nadzor nad pridelavo in predelavo pridelkov oziroma živil od njive do krožnika, kar predstavlja še večje zagotovilo potrošnikom, da se odločajo za varna živila.

Raziskava - dva tedna na ekološki prehrani

Švedska družina s tremi otroki je namesto konvencionalne hrane, ki je bila redno na njihovih jedilnikih, dva tedna kupovala in jedla le ekološko pridelano hrano. Na začetku in nato po dveh tednih so jim raziskovalci izmerili različne ravni pesticidov v urinu. Vsi družinski člani so imeli po uživanju ekološke hrane drastično znižane vrednosti. Določenih povišanih vrednosti pesticidov pa po analizi urina niso več zaznali. Lahko si samo predstavljamo, kaj se dogaja z vsemi strupi, ki jih vnašamo s konvencionalno pridelanimi živili. Nekaj jih telo mogoče izloči, a večina jih ostane v naših organih (zlasti jetrih in ledvicah) in povzročajo zdravstvene težave. Dolgoletna akumulacija teh strupenih snovi ne prinaša ničesar dobrega. Če temu prištejemo še onesnaženo okolje, vodo, zrak, toksine iz pohištva, oblačil, barv, lakov, kozmetike, čistil, ličil ... ni čudno, da smo tako bolni, ne glede na to, ali smo rastlinojedi ali vsejedi.

Vegansko ekološko kmetovanje

Če želimo narediti še en korak naprej, se bomo pozanimali, kdo vzgaja rastline po veganskih principih (takšnih pridelovalcev je na žalost še vedno premalo). Pri veganski ekološki pridelavi se ne uporabljajo živalski produkti, kot so recimo krvna moka, ribji izdelki, kostna moka, iztrebki ali druge snovi živalskega izvora, ki jih povezujemo s trpljenjem in izkoriščanjem živali. Tudi v ekološkem kmetijstvu, kjer vzgajajo le živila rastlinskega izvora, se pogosto uporabljajo stranski produkti živinoreje, kar je za vegane nesprejemljivo. V veganskem ekološkem kmetijstvu se uporabljajo zeleno gnojenje, zeleni odpadki, rastlinski kompost, nekateri vrtnarji uporabljajo tudi urin veganov, ki zagotavlja dušik, in človeški gnoj veganov, ki se pridobiva iz kompostnih stranišč.

Pri tovrstnem kmetovanju kmetje zelo pazijo, da ne motijo procesov v prsti, vzgajajo različne rastline in ne le eno vrsto na pridelovalnih površinah, kolobarijo, uporabljajo zastirko, sekan razvejan les in na splošno spoštljivo ravnajo z zemljo. V Sloveniji je samooskrba zelo razširjena, tako da je lahko rešitev, da vsaj delno sami pridelamo svojo hrano, saj bo v tem primeru veliko lažje doseči standard, ki si ga želimo, vključno z veganskim ekološkim vrtnarjenjem doma. Pri tem nam vsekakor lahko pomaga pridobivanje znanj iz biodinamike in permakulture.

Ekološki certifikat

Kmetijski pridelki oziroma živila, ki se tržijo v Sloveniji, morajo biti označeni z enotno označbo ‘ekološki’ in to le potem, ko je bil za kmetijski pridelek oziroma živilo izdan certifikat v skladu z Uredbo o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil in Uredbo EU št. 848/2018. 

Poleg označbe ‘ekološki’ se lahko uporabljajo tudi okrajšave, kot sta ‘bio’ in ‘eko’.

Pri označevanju kmetijskih pridelkov oziroma živil je obvezna tudi uporaba evropskega logotipa.

Kmetijski pridelki oziroma živila so lahko označeni še dodatno z nacionalnim zaščitnim znakom v skladu s predpisom o zaščitnem znaku za označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil.

Poleg te uradne označbe, zaščitnega znaka in evropskega logotipa so lahko kmetijski pridelki in živila označeni tudi z dodatnimi blagovnimi znamkami, kot na primer Biodar, Demeter in tako dalje.

Na trgu se srečujemo z različnimi predelanimi izdelki, ki jih različno označujejo kot ‘naravno’ (to pomeni, da ni umetnih barvil, okusov ali konzervansov, ne pa, da je ekološko), ‘slovensko’, ‘domače’, ‘z ekološkimi sestavinami’ in ‘ekološko, ki ni 100 % ekološko’ (zakonodaja dovoljuje, da 5 % sestavin ni ekološkega izvora). Vse to je lahko zavajajoče, ker mislimo, da smo kupili nekaj, kar je dobro za naše telo, potem pa ugotovimo, da uživamo produkte, ki vsebujejo snovi, ki škodijo našemu zdravju, okolju ali živalim.

Kako kupovati ekološko in bolj ugodno?

Cena je nedvomno pogosta ovira pri odločitvi za nakup ekoloških izdelkov. Nižja cena bi lahko predstavljala ključno vzpodbudo za nakup pri tistih potrošnikih, ki ekološke hrane ne kupujejo ali jo kupujejo redko (Merjenje sprememb odnosa do eko izdelkov, Aragon 2020). A že samo pridelava in predelava ekoloških izdelkov sta v primerjavi s konvencionalno strogo opredeljeni s številnimi pravili in seveda tudi redno nadzorovani s strani neodvisnih inštitucij. Zaradi naravnega pristopa h kmetovanju je pridelka lahko manj in je bolj občutljiv na vse vremenske razmere in škodljivce. Tako je že v osnovi nerealno pričakovati, da bodo ekološki izdelki cenovno zelo ugodni. Ne glede na omenjeno je na koncu vse stvar prioritet in percepcije. Odvisno je, koga in kaj želimo podpirati, kako določen način pridelovanja vpliva na celoten planet na dolgi rok in koliko nam je to pomembno.

Glede na kvaliteto ekoloških živil in prednosti, ki jih vidimo v manj zdravstvenih težav, večji odpornosti, večji hranilni vrednosti, je smiselno vključiti čim več ekoloških živil. Da bi zmanjšali stroške in dobili bolj ugodna živila in polnovredne ekološke izdelke, lahko delno sami pridelujemo določene rastline, kupujemo sezonsko in od lokalnih ekoloških kmetov (če imamo shrambo ali klet, lahko shranjujemo večje količine hrane in s tem dobimo bolj ugodno ceno pri nakupu večjih količin). Lahko tudi kupujemo skupinsko ali se zmenimo za popust pri rednem nakupu. Velikokrat se zgodi, da tako dobimo ekološka živila po bolj ugodnih cenah, ampak zaradi prepričanja, da je ekološko veliko dražje, niti ne primerjamo cen s konvencionalno pridelanimi izdelki.

Procesirana ekološka hrana

Ni vse, kar ima eko certifikat, tudi zdravo za naše telo. Tudi če živila ne vsebujejo dodatnih toksičnih snovi, lahko vsebujejo veliko procesiranega sladkorja, maščob in soli in so oropana hranil. Takšna živila ustvarjajo kislo okolje, ki je popotnica za nastanek različnih zdravstvenih težav, vključno z rakom. Iz tega razloga je treba biti pozoren pri izbiri živil, se naučiti brati deklaracije, oznake, predvsem pa se je treba odločati za osnovna, polnovredna, ekološko pridelana živila, kot so sadje, zelenjava, stročnice, žita, semena in oreščki in iz njih ustvarjati svoje domače mavrične recepte, ki bodo zadovoljili brbončice in podprli zdravje telesa.

Kaj izbrati zase, za živali in za planet?

Nedvomno je ekološko bolj zdravo, ekološko kmetijstvo pa boljše tako za živali kot za planet. Evropska zakonodaja je še vedno precej striktna, kar se tiče pridobivanja ekološkega certifikata, tako da je potrošnik zavarovan s te strani. Seveda se povsod pojavljajo neregularnosti in ne delujejo vsi po principu etičnosti in moralnosti. Na nas je, da najdemo najboljšo opcijo zase, da gradimo zaupanje in sodelovanje, da se povezujemo, podpiramo kmete, ki so pripravljeni hoditi po tej poti in nam omogočiti boljšo hrano, in da se odločimo, kako želimo živeti to zemeljsko izkušnjo. Vedno obstajajo načini, da delujemo pozitivno v tem svetu. Izbrati ekološko, polnovredno in rastlinsko je eden od teh načinov.

Pripravila: Jelena Dimitrijevič

Viri:

https://www.gov.si/teme/ekoloska-pridelava/

https://www.kon-cert.si/sheme-certificiranja/ekoloska-predelava/

https://www.smh.com.au/lifestyle/health-and-wellness/family-eats-organic-for-just-two-weeks-removes-nearly-all-pesticides-from-body-20150513-gh0jhd.html

Vir: revija Osvoboditev živali, december 2023

Komentiraj

Komentarji: