Ko govorimo o kmetijstvu, se marsikomu pogosto porajajo podobe in asociacije o podeželski idili, v kateri je še ‘prava narava’, s čistim zrakom ter večjimi in manjšimi polji, na katerih se pridelujejo žita in zelenjava. Tega že dolgo ni več. Prideluje se še, toda tisto, kar je bilo nekoč majhno kmetijstvo, je zdaj postalo prava kmetijska industrija - in to po vsem svetu. Mati Zemlja, naša hranilka s svojimi živalmi, žuželkami, rastlinami in minerali, se izkorišča, uničuje in zastruplja. Z usodnimi posledicami, saj ima današnje, izključno dobičkonosno kmetijstvo s tako imenovano ‘živinorejo’ velik delež pri podnebnih spremembah.

Tudi hrana je že zdavnaj izgubila svojo pravo vrednost. V mnogih primerih ima le malo skupnega z besedo ŽIVLJENJE. V sodobnem digitalnem svetu je vodilo predvsem eno: proizvajati poceni in učinkovito. Poleg tega mora biti vse na voljo kadarkoli (v letu), 24 ur na dan, ‘na polici supermarketa, vašega zaupanja’.

Vse to ni brez posledic. Nenazadnje so žrtev tega postala številna pisana polja, polna življenja, z neprecenljivim bogastvom cvetočih divjih rastlin, majhnih in mikroskopsko majhnih bitij, žuželk, ptic in poljskih živali. Sodobno poljedelstvo je že dolgo namenjeno pridobivanju največjega pridelka in dobička iz pognojene zemlje in visoko vzgojenih, večinoma gensko spremenjenih rastlin. Za naravo in živali tu ni več prostora.

Po vsem svetu tla in življenje v njih močno trpijo zaradi uporabe težkih strojev, pesticidov, milijard ton gnoja in umetnih gnojil. Rečemo lahko: sodobna kmetijska industrija deluje z metodami, ki so bolj podobne dopingu vrhunskega športnika kot pa naravnemu poljedelstvu. Tla za kratek čas dajejo visoke donose, preden se povsem izžeta in izčrpana ‘zgrudijo vase’. Posledični učinki so tako usodni kot raznoliki - naravne katastrofe po vsem svetu, podnebni kolaps, množično izumrtje vrst nad, na in v zemlji. Razlog za to je v veliki meri pohlep po dobičku ljudi, ki neusmiljeno želijo izsiliti vedno večji pridelek v kmetijstvu.

Na isti površini se danes s pomočjo gensko spremenjenih rastlin ter z množično uporabo pesticidov in sintetičnih gnojil pridela približno osemkrat večja količina. Lahko rečemo, da v sodobni kmetijski industriji tla služijo bolj ali manj le kot substrat, kot ‘prostor’ za umetno dobavljena hranila. Rastline, ki rastejo na njem – naša osnova za preživetje, torej hrana – so dobesedno ‘na kapnici’. Danes preko številnih znanstvenih raziskav vemo, da po kratki fazi maksimalnih pridelkov zaradi ‘dopingiranih’ rastlin hitro sledi KONEC – zemlja je izčrpana, izžeta in nerodovitna. 

Intenzivno poljedelstvo ustvarja ‘predstopnjo puščave’. Tla v intenzivni pridelavi kažejo bistveno hitrejšo razgradnjo organske snovi in so manj sposobna shranjevati hranila in ogljik. V poljedelstvu, ki teži k večji specializaciji, k monokulturi in intenzivnemu mineralnemu gnojenju, se organska snov pogosto ne nadomesti v zadostni meri. V tleh ni dovolj gnilega materiala, ki bi podpiral življenje v tleh, in ukoreninjenje je enostransko.

V današnjem poljedelstvu je običajna praksa, da se tla večkrat letno obdela z različnimi obdelovalnimi napravami, npr. plugom, raznimi kultivatorji, branami, npr. po spravilu pridelka poleti, pred setvijo spomladi ali jeseni. Vsaka posamezna obdelava tal vedno pomeni stres za življenje v njih. Vedno gre za masiven poseg v občutljivo strukturo prsti, ki jo sestavljajo delci kamnin, glinasto-humusni kompleksi, organske komponente rastlinskih ostankov, rastlinske korenine, velikanske mreže gliv in nešteto majhnih organizmov ter mikroorganizmov. Vsi pripravljajo tla z zahtevnim ‘drobnim delom’, rahljajo, drobijo in razgrajujejo odmrle korenine ter rastlinske ostanke in še marsikaj - nenadomestljiva ‘obdelava tal’! V prgišču zemlje je več živih bitij, kot je ljudi na Zemlji! V interakciji z elementi in zvezdami ti nešteti mikroorganizmi v prsti omogočajo življenje na Zemlji, tako ljudem kot rastlinam in živalim. Ali se tega zavedamo?

V približno 1000 letih se zaradi dejavnosti podzemnih bitij razvije približno 10 cm rodovitne prsti. Zgornja plast zemlje, od katere živimo, približno 30 cm rodovitne zemlje, je rezultat tisočletnega dela majhnih in zelo majhnih živih organizmov v prsti.

Z oranjem se prestavi zelo živahen sloj tal, obogaten z organskim materialom, v katerem številni organizmi ne morejo več učinkovito delovati. Poleg tega se uničijo rovi in pore. To pomeni, da oranje od vseh mehanskih oblik obdelave tal najbolj vpliva na njihovo pestrost. Neposredno so prizadeti predvsem deževniki. Črvi se s plugom poškodujejo in odnesejo na površje tal, kjer so lahek plen ptic in drugih plenilcev. Na splošno mehanski posegi v tla še posebej prizadenejo makro- in mezofavno. To vodi do tega, da je talno življenje na obdelovalnih površinah manj raznoliko in sestavljeno predvsem iz mikroorganizmov. Z mehanskim posegom so prizadete tudi glive, ki v tleh pogosto tvorijo široko razvejano mrežo glivnih hif. Na ta način je simbioza kulturnih rastlin z mikoriznimi glivami trajno motena.

Intenzivna obdelava tal uniči tudi njihovo naravno strukturo in poveča dovzetnost za zbitost. Zbita tla ponujajo večjim bitjem v tleh, kot so členonožci ali črvi, le omejen življenjski prostor, saj je za gibanje v zbitih tleh potrebna prevelika energija. Druga posledica je večja dovzetnost za erozijo in zamakanje, kar moti zadostno oskrbo tal s kisikom. Motena struktura tal v kombinaciji s povečanim površinskim odtokom poskrbi za odnašanje zgornje plasti tal zaradi vetra in dežja. Zlasti zgornja plast zemlje, ki je bogata z organskim materialom in s tem hrana za življenje v tleh, nudi največjo gostoto biotske raznovrstnosti.

Trpljenje živali ne ostane brez posledic – tudi za ljudi. Številne sledi antibiotikov in mnogih drugih zdravil, ki se dajejo živalim v masovnih rejah, imajo drastične učinke na občutljivo življenje v tleh. Kmetijska gnojila, kot je gnoj pitanih živali, lahko vsebujejo ostanke veterinarskih zdravil, ki se pogosto uporabljajo v živinoreji. Ostanki zdravil in njihova prva razgradnja imajo učinek že v zelo nizkih koncentracijah ter negativno vplivajo na številne organizme v tleh. Antibiotiki lahko zelo hitro dajo odpornim organizmom v okolju selektivno prednost. Dolgoročno odporni mikroorganizmi lahko predstavljajo tudi tveganje za zdravje ljudi.

Nihče si ne želi, da ga nekdo poškropi s smrdljivo tekočino ali celo strupi, zaradi katerih na koncu nesrečno umre, tako kot se to godi talnim bitjem ob trosenju gnoja ali ob uporabi tako imenovanih ‘pesticidov’. Življenje v tleh se zastruplja s številnimi ostanki zdravil, ki se s tekočim gnojem znajdejo na poljih. Vse trpljenje živali iz masovne živinoreje konča na pridelkih preko gnoja, ki se raztrosi po poljih in ga absorbirajo korenine ter se preko pridelkov na koncu vrne na naše krožnike. Kako naj na polju zraste ŽIVLJENJE, torej naša HRANA, če je predhodno prelito s trpljenjem in smrtjo?

Izključno dobičkonosno, globalizirano poljedelstvo s svojimi racionalno upravljanimi monokulturami pomembno prispeva k izumrtju vrst. Tudi krčenje pragozdov za pridelavo krme uničuje biotsko raznovrstnost. Velike monokulture in industrijsko pridelavo poljščin spremlja množična uporaba insekticidov, pesticidov in dušikovih gnojil. Po vsem svetu se je uporaba pesticidov od leta 1950 povečala za 50-krat, vendar je v istem obdobju izginilo 71 odstotkov divjih zeliščnih vrst – in z njimi številne žuželke. Zaradi intenzivnega poljedelstva so se izgubili tudi žive meje in robovi polj.

Dandanes je pogosto le vprašanje, kako z oskrbo glavnih hranil dušika, fosforja in kalija, s pomočjo umetnih gnojil ter gnoja in gnojnice iz masovne živinoreje, doseči najvišje možne pridelke. Da je zaradi tega uničeno zelo zapleteno in fino medsebojno delovanje vsega življenja v tleh, je popolnoma prikrito. Usodna posledica tega je – med mnogimi drugimi – da pridelki ne vsebujejo več pomembnih mineralov in elementov v sledovih, ki so naravno prisotni v tleh in pomembni za uravnoteženo prehrano.

Ob branju teh podatkov ste se zagotovo zamislili, saj to pomeni, da tudi vegansko prehranjevanje ni izključeno iz krogotoka strupov in povzročanja trpljenja. Obstaja rešitev?

Rešitev je novo kmetovanje, ki temelji na ljubezni do narave, spoštovanju in hvaležnosti za darove iz Stvariteljeve roke. Novo kmetovanje kaže pot iz ekološke katastrofe, ki jo je povzročil človek sam, k življenju v sožitju z naravo in živalmi.

Skoraj pet desetletij Božji Duh preko Gabriele, božje prerokinje za današnji čas, daje konkretne predloge in pomoči, kako postopoma obnoviti in okrepiti polja, ki so bila na mnogo načinov zlorabljena in zastrupljena, tako da bo zemlja – ki navsezadnje ni nič drugega kot ‘koža matere Zemlje’ – spet postala zdrava. Govori tudi o ‘človeku Zemlja’ – ki v končni fazi ni nič drugega kot velik organizem, enota med seboj povezanih organov, podobna nam, ljudem.

Tisto, kar mi, torej človeški organizem potrebuje za preživetje, na primer mineralne snovi, elemente v sledovih, uravnoteženo in naravno prehrano, občasne faze počitka, ki služijo sprostitvi, in še veliko več, vse to potrebuje tudi mati Zemlja s številnimi majhnimi organizmi in mikroorganizmi v tleh.

Namesto da bi jih trpinčili z umetnimi gnojili, strupi, pesticidi, gnojnico, gnojem, masovnimi klavniškimi odpadki, blatom iz čistilnih naprav in še marsičim ter tako ubili dragocena bitja v tleh, je Božji Duh predlagal, naj jih okrepimo z zdravo hrano in jim tako pomagamo, jih podpremo pri njihovem dragocenem delu, brez katerega ljudje dobesedno ne bi imeli česa jesti.

Zavedati se moramo, da kmet sam niti ne more ničesar pridelati niti ustvariti rodovitne prsti. Lahko obdeluje polja, jih neguje in poskuša čim manj posegati v natančno usklajene cikle narave. Rast in uspevanje rastlin in pridelkov sta v Božjih rokah. To je medsebojno delovanje zvezd, elementov, vetra, sonca, dežja in rodovitne zemlje, ki obstaja samo zaradi številnih večjih, manjših in nevidnih pomočnikov v tleh. Le iz tega edinstvenega sodelovanja lahko zraste dober in zdrav sadež za nas, ljudi.

Več o novem kmetovanju lahko izveste v oddajah na Zdravi TV preko kabelskih operaterjev: Telekom Slovenija na št. 680 v osnovnem paketu, T-2 na št. 215 v osnovnem paketu, A1 Slovenija na št. 318 v osnovnem paketu, Elta Izola na št. 178 v osnovnem paketu, Telesat Jesenice na št. 99 v osnovnem paketu ali preko spleta na: https://www.zdravatv.com.

Naloga kmetov za novo obliko kmetovanja je, da podpirajo dragoceno življenje v tleh pri njegovem delu ter najdejo načine, kako vse manj posegati v zemljo in njeno fino strukturo. Osnovno vodilo novega kmetovanja je spoštovanje ŽIVLJENJA, zavedajoč se, da vse življenje tvori veliko enost: tla, rastline, prebivalci polj, živali, da, ves kozmos. Iz tega korak za korakom raste kmetovanje, ki je v sožitju z naravo in spoštuje darove matere Zemlje, ki je naša hranilka.

Ključen je naš odnos: kako se obnašamo do polja, rastlin, živali, življenja v tleh? O čem razmišljamo pri delu? Smo z mislimi na poljih in pri njihovih prebivalcih? Kako se na primer obnašamo do sodelavcev, ki so naši bližnji? Vse to konkretno učinkuje na naše delo, na polja in pridelke, ki tam zorijo, saj je vse življenje v medsebojni komunikaciji.

Krepitev tal naj poteka na naraven način, npr. preko rednih odmerkov prakamninske moke, žitnih otrobov, krušnega napitka, listov, rastlinskih zvarkov iz različnih ostankov, ki se naberejo pri predelavi poljskih pridelkov. Prakamninska moka in žitni otrobi denimo vsebujejo številne minerale, ki imajo po eni strani osrednjo vlogo pri obnavljanju tal in talnega življenja, po drugi pa so pomembni tudi za nas, ljudi. Ker velja: zdrava zemlja – zdrave rastline – zdrava letina – zdravi ljudje.

Zemlja je dobra prijateljica, ki nam daje in daje – dokler nam še lahko daje. Na nas je, da nekaj vrnemo milijonom življenj v, na in nad njo.

Za članek pripravila, povzela in uredila tekst iz brošur (Mineralstoffnahrung fϋr unsere Felder/Natϋrliche Bodenstärkung/Die Brache/Beim Ernten säen – Getreidewisen) izdajatelja: © Hofgut Lumee - Sophia - Die Ur-Quelle des Seins GmbH & Co. KG Karmen Brumen

Vir: revija Osvoboditev živali, december 2023

Komentiraj

Komentarji: