Vsaka izkušnja je priložnost za osebnostno rast. Najglobljo modrost človek navadno pridobi šele, ko ga življenje „obdaruje“ z najhujšimi preizkušnjami. Številne ljudje je strah premišljevati o koncu, čeprav vsi vemo, da je na tem svetu vse minljivo. Marsikdo šele potem, ko se povsem jasno zave, da preživlja zadnje trenutke, spozna, da ga je bilo v resnici strah živeti.

1. Želim si, da bi bil zvest sebi in ne bi živel samo za druge

2. Želim si, da ne bi toliko delal

3. Želim si, da bi upal izraziti svoja čustva

4. Želim si, da bi ostal v stiku s prijatelji

5. Želim si, da bi si dovolil biti srečnejši

Bronnie Ware, Avstralka nemirnega duha, se je dolgo klatila po svetu, živela iz rok v usta, iz dneva v dan, brez stalnega naslova, vira dohodka in veliko osebnega imetja. Šele po več letih skrbi za ostarele, bolne in umirajoče ter delu z zapornicami, je našla pot do sebe; zmogla je odpustiti družini in se končno postaviti zase.

Bronnie Ware

Mehka vezava, 14 x 22 cm

321 strani

Odlomki iz knjige:

Srečen je, kdor živi tako premišljeno, načrtovano in polno, da ne bi obžaloval ničesar, četudi bi moral jutri umreti.

Če zberemo pogum in se iskreno soočimo z neizogibnostjo svoje smrti, lahko začnemo dajati prednost pomembnim stvarem v življenju, še preden bo prepozno.

Ko se enkrat zavemo, da je naš čas omejen, nehamo slediti svojemu ponosu in skrbeti za to, kaj si drugi mislijo, ter končno začnemo delati tisto, kar si resnično želimo.

Moj članek Kaj najbolj obžalujejo umirajoči, je dobil krila. Sprožil se je plaz elektronske pošte z vseh koncev sveta - vse od prošenj drugih piscev, če lahko moj članek citirajo na svojih spletnih dnevnikih, do prošenj, če ga lahko prevedejo zdaj v en, zdaj v drug jezik. V mesecih, ki so sledili, je članek prebralo že več kot milijon ljudi, v roku enega leta pa se je to število še potrojilo.

Ko sem se naučila nadzorovati svoj strah pred nastopanjem, sem postopoma dobila nadzor tudi nad preostalimi škodljivimi vzorci razmišljanja.

Marsikdo izmed nas se obnaša, kot da bo večno živel in vselej samo načrtuje ter se zanaša na to, da bo nekoč že prišel čas za stvari, ki ga osrečujejo.

Zdaj ko tu sedim in umiram, seveda vem, da položaj ni pomemben. Pomembno je, da si dober človek, to je že samo po sebi velik dosežek.

Ko delaš nekaj, kar te veseli, sploh nimaš občutka, da delaš. Marsikdo je iz strahu, da s službo, ki mu ustreza, ne bo dovolj zaslužil, dolga leta zaposlen v službi, ki je sploh ne mara. V resnici pa je pogosto ravno obratno - če res z veseljem opravljaš svoje delo, se pritok denarja sčasoma poveča, saj si delu, ki te razveseljuje, veliko bolj predan.

Ko naredimo pregled svoje lastnine in se znebimo vsega, česar ne potrebujemo, se tudi sami počutimo bolj svobodne.

Želim si, da ne bi toliko delal. Preveč sem se bal pokazati, kaj čutim, zato sem neprestano delal in se z njimi nikoli nisem resnično zbližal.

Ko sem videla, kakšno trpljenje lahko povzroči nezmožnost izražanja čustev, sem se odločila, da se bom od zdaj naprej vedno potrudila pogumno povedati kaj čutim.

Iskreno izražanje čustev je predpogoj za srečno življenje. Ko pomislim na vse darove, ki mi jih je skozi leta prineslo iskreno izražanje čustev, si samo zaželim, da bi to doživeli tudi drugi.

Iskrenost iz našega življenja izključi ljudi, s katerimi imamo nezdrave odnose.