Vsak od nas vpliva na okolje in klimatske spremembe, čeprav se tega ne zaveda v polnosti. Hrana predstavlja 10–30 % ogljičnega odtisa gospodinjstva, kar je skupna količina izpustov toplogrednih plinov, ki jih povzročimo neposredno in posredno. Ti plini, vključno z metanom in ogljikovim dioksidom, zadržujejo toploto v ozračju in so pomemben vzrok podnebnih sprememb.

Za proizvodnjo hrane je vsekakor potrebna tudi voda, z živinorejo pa uporabljamo velike količine vode, ki jo hkrati onesnažujemo. Kmetijstvo uporablja 70 % razpoložljive sladke vode na Zemlji, kar je trikrat več kot pred 50 leti. Različni izdelki imajo različne potrebe po vodi, ki se imenujejo "vodni odtisi". Globalni povprečni vodni odtis jabolk je na primer 822 litrov/kilogram, krompirja 287 litrov/kilogram, medtem ko je za govedino potrebnih 15.415 litrov/kilogram in za 1 liter kravjega mleka 800 litrov, kar je štirikrat več kot za liter sojinega napitka. Poleg tega vsakič, ko zavržemo hrano, ki je ne zaužijemo, dejansko zavržemo vodo, ki je bila uporabljena za pridobitev določenih živil. Voda se tudi onesnažuje s pesticidi, herbicidi, kemičnimi snovmi za fertilizacijo, veterinarskimi zdravili … Več kot očitno je, zakaj je za naše lastno preživetje potrebno narediti spremembe v smeri rastlinskega prehranjevanja.

S svojimi prehranskimi izbirami lahko ublažimo velike okoljske težave, kar nas opolnomoči v prizadevanju, da naredimo še več za svet, v katerem živimo. Nismo nemočni posamezniki, od katerih ni nič odvisno. Naš vpliv je resnično enormen. Vedno se začne pri posamezniku in njegovem načinu življenja. Izbira živil, ki jih uporabljamo za svojo prehrano, lahko vpliva na deforestizacijo, izgubo biodiverzitete, preveliko uporabo zemljišča, onesnaženje, porabo vode … Ko prenehamo z uživanjem živil živalskega izvora, resnično pomagamo pri ustvarjanju kritične mase, ki bo naredila korenito spremembo v kmetijstvu. Trenutno je proizvodnja hrane odgovorna za četrtino vseh toplogrednih plinov. Od tega je 58 % povezanih z živinorejo.

Skoraj 80 % vseh kmetijskih zemljišč se uporablja za proizvodnjo mesa in mlečnih izdelkov, vključno s pašo in proizvodnjo živalske krme za pridobitev le 18 % svetovnih zalog kalorij in 37 % svetovnih zalog beljakovin. En kilogram govedine povzroči 60 kilogramov emisij toplogrednih plinov. Te emisije niso posledica samo sproščanja metana, temveč tudi različnih dejavnosti v dobavni verigi. Vključujejo spreminjanje zemlje za črede, pridelavo krme, predelavo mesa ter nato pakiranje, transport in hlajenje izdelka. Ta ogromni negativni vpliv na okolje bi marsikoga presenetil.

Izkoriščanje naravne vegetacije za pridelavo poljščin, ki jih gojimo predvsem za prehrano živali, lahko poveča erozijo tal, kar lahko povzroči številne okoljske težave, vključno z onesnaževanjem, poplavami in zamašenimi vodnimi potmi. Zaradi erozije tal in netrajnostnega kmetovanja so zemljišča neuporabna, kar vodi v nadaljnje krčenje gozdov.

Produkcija hrane uničuje deževni gozd zaradi povečanih potreb po kmetijskih zemljiščih za proizvodnjo mesa, palmovega olja in soje (vzgajajo se predvsem za vzrejo živali). Pljuča zemlje počasi umirajo. 80 % deforestizacije v amazonskem območju nastaja zaradi reje goveda. Če tega ne ustavimo, tudi za nas ne bo več dovolj hrane in vode, ki ju že zdaj močno primanjkuje v določenih delih sveta. Vzreja goveda zahteva veliko zemljišča; desetkrat več kot za pridelavo žit. Gozdovi se krčijo in s tem tudi izgubljamo biodiverziteto živali in rastlin. Monokulture, ki jih vzgajajo za živinorejo, povečujejo potrebe po intenzivnem kmetijstvu, ki onesnažuje okolje in uničuje habitate živalim.

Uživanje rib ni nič boljša izbira. Poleg pretiranega ribolova, ki uničuje življenje na zemlji, imamo tudi ribogojnice, ki lahko škodijo morskim habitatom in njihovim prebivalcem. Koncentrirani ribji odpadki v prenatrpanih boksih lahko onesnažijo vodo ter zadušijo morske rastline in živali, poroča The Monterey Bay Aquarium Seafood Watch, ki objavlja vodnik o trajnosti morske hrane. Bolezni, pesticidi in antibiotiki onesnažujejo vodo, v kateri živijo druge ribe, in prispevajo k njihovemu izginotju ter onesnaževanju naravnih habitatov vodnih živali. Ribogojnice porabijo več energije kot živinoreja. Največji porabniki energije so gojeni somi, kozice in tilapije zaradi električne energije, ki je potrebna za kroženje njihove vode.

Vsekakor je ekološko kmetovanje okolju bolj prijazno iz številnih razlogov (pridelovalci ne uporabljajo sintetičnih pesticidov ali gnojil, manj je erozije tal, več ogljika se zadrži v tleh in biotska raznovrstnost cveti), tako da se vedno priporoča, da uživamo čim več ekološko pridelanih živil.

Kaj je rešitev?

Najprej si čestitajmo, če smo opustili uživanje živil živalskega izvora (meso in izdelki iz mesa, mleko in mlečni izdelki, ribe in druga vodna bitja, jajca in med) ter procesirana in pakirana živila, ker smo s tem naredili resnično veliko za lastno zdravje in za živali pa tudi za okolje, klimo, biodiverziteto in ohranjanje vodnih virov. Lahko pa naredimo še več, saj tudi vzgajanje nekatere rastlinske hrane povzroča težave (recimo kakav, avokado, palmovo olje, sladkor iz sladkornega trsa, kava, riž, mandlji). Z več zavedanja, z uživanjem polnovrednih (sadje, zelenjava, stročnice, žita, malo semen in oreščkov) in manj problematičnih rastlinskih živil (kupujemo od lokalnih kmetov, ki proizvajajo manjše količine in ne pretiravamo z uživanjem za okolje problematičnih živil), kompostiranjem, recikliranjem, zmanjševanjem uporabe plastike (na žalost se reciklira le 9 % plastike, 2/3 vse plastike, ki jo proizvedemo, konča v naravi, v zemlji, vodi in živalih kot mikroplastika) in pakiranih živil, s skrbno porabo vode, elektrike, oblačil, manj uporabe transporta, vožnje z avtomobili in letali, več samooskrbe, podpiranjem lokalnih kmetov … lahko živimo še bolj odgovorno življenje in s tem ustvarjamo lepšo in bolj zdravo skupnost, katere del smo.

Predlagam, da hrano večinoma kuhamo doma iz polnovrednih sestavin, da se navadimo na prvinske okuse, ki bodo sčasoma popolnoma zadovoljili naše brbončice. Za spodbudo in motivacijo k spremembam, ki spreminjajo naš svet na bolje, nekaj domačih jesensko-zimskih receptov za jedi iz lokalnih sestavin, ki jih boste zaužili brez slabe vesti.

Veganska jota

• 200 g kuhanega fižola
• 1 sesekljana čebula (lahko tudi čebula v prahu)
• 250 g kisle repe
• 1 strok česna
• 1 lovorjev list
• šetraj
• timijan
• majaron
• kumina
• malo soli
• malo popra
• 2 večja krompirja

Čebulo in česen podušimo na malo vode. Dodamo repo ali zelje, lovorjev list in druge začimbe, malo soli in popra. Kuhamo 15 minut. Odstavimo. Medtem ko se jota kuha, olupimo krompir, ga razrežemo na kockice in skuhamo v slani vodi do mehkega. V joto dodamo kuhan fižol in krompir, premešamo, pri postrežbi lahko okrasimo še s sveže nasekljanim peteršiljem in domačim rastlinskim jogurtom. Zraven se prileže kakšen kos polnovrednega pirinega kruha brez kvasa ali z drožmi. 

Ajdova kaša z gobami

• 1 skodelica suhe ajdove kaše (1 skodelica je 2 dcl)
• 150 g jurčkov ali kakšnih drugih gob
• 4 žlice čebule v prahu
• 2 žlici domačega veganskega jogurta
• nekaj listkov svežega, sesekljanega peteršilja
• 3 žlice olja (lahko tudi brez)
• sol, poper, šetraj, majaron, timijan

Ajdovo kašo skuhamo v 4 skodelicah vode (10–15 minut). Medtem sesekljamo jurčke in jih na hitro pokuhamo v pol litra vode. Vodo prihranimo. Na olju pol minute pražimo jurčke, nato zalijemo z 1 dcl prihranjene vode, dodamo kašo, čebulo in druge začimbe. Kuhamo približno 5 minut in vmes občasno premešamo. Prelijemo z domačim veganskim jogurtom, potresemo s sesekljanim peteršiljem in postrežemo.

Nekoliko spremenjen recept slovenskega veganskega društva: http://vegan.si/ziveti-vegansko/prehrana/recepti/recept/?ref_cID=1&bID=0&dd_asId=8724

Jabolčni zavitek z orehi

• 500 g polnozrnatega vlečenega testa
• 1 kg olupljenih in naribanih jabolk
• 2–3 pesti na drobno narezanih orehov (lahko tudi brez)
• cimet
• rozine
• polnovredni pirin zdrob ali drobtine
• malo vode

List vlečenega testa namažemo z malo vode. Nato nanj potresemo naribana jabolka (prazne pustimo le robove), rozine, orehe, cimet in malo pirinega zdroba ali pirinih drobtin. Nato prepognemo vlečeno testo z leve in desne strani, namažemo z malo vode in začnemo zvijati od spodaj. Vsakič, ko zvijemo testo, ga namažemo z malo vode in to ponavljamo, dokler ga ne zvijemo do konca. Napolnjeno testo položimo v pekač, obložen s papirjem za peko. Postopek ponovimo še s preostalimi listi vlečenega testa. Pečico segrejemo na 180 °C. Zavitke še malo namažemo z oljem ali le z vodo in pečemo 30 minut. Pečen zavitek rahlo ohladimo in postrežemo. Če želimo, da je zavitek bolj gurmanski, lahko uporabimo hladno stiskano olje, ki ga namažemo na vsak list vlečenega testa, preden ga začnemo polniti, in še dodatno premažemo po vsakem zavitku pred pečenjem. Zavitku lahko dodamo še nekaj polnovrednega sladkorja, če želimo, da je bolj sladek, ni pa nujno (saj se spomnite, zdravo in prvinski okusi.

Jelena Dimitrijevič

Vir: revija Osvoboditev živali, december 2022, www.osvoboditevzivali.si

Komentiraj

Komentarji: