Bob je ena izmed prvih kultiviranih rastlin, ocenjujejo, da ga gojimo že vsaj 6000 let. Nekoč so poleg strokov in mladega zrnja bob uporabljali še za kašo, mleli so ga v moko in dodajali kruhu, pražen bob pa je služil kot kavni nadomestek. Tudi naši predniki na Slovenskem so jedli veliko boba. To je bila najpomembnejša beljakovinska rastlinska hrana. “Boba se najej in gora se te bo bala,” je bil ljudski nasvet za korenjake. Po prehrambni vrednosti v beljakovinah, kalciju in železu prekaša fižol in grah. Torej je odličen za športnike in vse, ki se prehranjujejo rastlinsko.

Bob (Vicia faba L.) je evrazijska zrnata stročnica iz botanične družine metuljnic, ki jo pridelujemo na vrtu ali njivi. V glavnem ga sejemo zgodaj spomladi, na jugu Evrope, v toplih območjih in rastlinjakih lahko tudi jeseni. Na rastlinah s pernatimi listi, ki so na vrhu stebla koničasto preobraženi, se v času cvetenja pojavijo cvetovi, ki izraščajo iz kolenc na sredini do vrha stebla. Po oploditvi se razvijejo v stroke, ki objemajo steblo in vsebujejo do deset ledvičasto jajčastih, rahlo valovito ploščatih zrn. Zrnje, bogato z beljakovinami, se uporablja za prehrano ljudi, kuhano, mlado ali namočeno suho zrnje za solate in enolončnice, lahko pa tudi pretlačeno za namaz. V prehrani naših prednikov je bilo suho zrnje boba pomemben vir zimske hrane in beljakovin. Pomembna značilnost rastline je, da bogati tla z dušikom, o tem pa kaj več spomladi. Ko se boste zaljubili v bob na njivi in na krožniku, boste zelo veseli, da ste ga odkrili.

Več zrnja dajo zgodnje setve

Ker bob ni občutljiv na mraz, ga posejemo čim prej, najpozneje do konca marca. V južnih območjih Evrope je v navadi jesenska setev, kar se je na toplih legah izkazalo ustrezno tudi pri nas. Pozne setve so vzrok za večji pojav bolezni in škodljivcev, sušenje in odpadanje cvetov v času vročine in zato manjši pridelek zrnja.

Seme debelozrnatega jedilnega boba lahko posadimo v nekoliko večje korito. Če imamo vrt, naredimo gredico in posadimo semena v vrste na razdaljo 5 do 10 cm in globino 4 do 6 cm, razmik med vrstami pa naj bo 15 do 30 cm. Pri setvi s sadikami, ki jih pripravimo sami ali kupimo, se skrajša rastna doba, zato bosta mlado stročje in zrnje zrela in uporabna za prehrano že junija.

Glivični bolezni čokoladna pegavost (Botrytis fabae - Sard.) in bobova rja (Uromyces fabae - Pers. Schroet.) najbolj ogrožata posevke zamujenih setev. Napad črne bobove uši, ki se naseli na mlade zgornje dele rastlin, na gredici preprečimo, če rastlinam, potem ko so razvile pet do sedem strokov, odščipnemo vrhove. Stroki se zato hitreje debelijo, zrnje pa prej dozori. Napad uši zmanjšamo tudi, če med bob posadimo šetraj.

V Italiji sejejo bob v pasovih okoli zgodnjega krompirja kot zaščito pred zmrzaljo, vetrom in ušmi. Polaganje suhih bobovih rastlin med druge gojene rastline v vrtu in oblaganje sadilnih jam za sadno drevje prežene voluharja.

Mlade stroke za juhe trgamo ali režemo z rastlin, ko so dolgi 5 do 7 centimetrov (zrn takrat še ne opazimo). Če zamudimo, pustimo stroke na rastlini do voščene zrelosti zrnja, ko iz puhaste notranjosti stroka izluščimo nedozorelo bledo zeleno zrnje, ali pa počakamo do polne zrelosti, ko je čas za spravilo za suho zrnje. Če na mladih rastlinah z vrvico označimo najlepše stroke za seme in jih pustimo dozoreti, se v njih razvijejo zelo debela semena, ki jih uporabimo za setev naslednje leto.

Spravilo za suho zrnje nastopi s počrnitvijo spodnjih strokov. Zluščeno zrnje je treba pred skladiščenjem posušiti na 14 % vlage ter shraniti v hladilnik ali zamrzovalnik, da ga ne napadejo škodljivci.

Okus bobovega zrnja, ki preseneti in osvoji

Sveže bobovo zrnje se skuha hitro, deset do petnajst minut po vrenju. Pri pripravi jedi se zgledujemo po jedeh iz graha in fižola. Mlado zrnje in stročje porabimo takoj ali pa ju zamrznemo ali toplotno obdelana vložimo v slanico. Bogata sta z vitaminoma A in C, v suhem zrnju pa je veliko vitaminov iz B skupine ter minerali: fosfor, kalcij, natrij in železo. Glavni cilj pridelave boba v svetu je za suho zrnje, ki je bogato z beljakovinami (25 do 35 %) in ogljikovimi hidrati (40 do 60 %). Podobno kot druge stročnice zrnje boba skoraj ne vsebuje maščob (1 do 3 %). Napenjanje in smrdeče vetrove pri prebavi omilimo s pravilnim postopkom priprave suhega zrnja in začimbami.

Najprej zrnje operemo, prelijemo z vodo in prevremo za tri minute, potem vodo odlijemo in ga v sveži vodi namakamo čez noč. Naslednji dan vodo ponovno odlijemo in zrnje kuhamo do mehkega, 60 do 90 minut. Lažje prebavljivo je zrnje sort s tanjšo semensko ovojnico ali lupino, kot je sorta ‘Aguadulce’. Debelo lupino lahko po blanširanju ali kuhanju odstranimo. S praženjem kuhanega zrnja boba postane debela lupina krhka, notranjost zrna pa dobi odličen okus. Praženo in začinjeno zrnje je v Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu znan ulični prigrizek. Zdrobljeno bobovo zrnje (bobova kaša) in zrnje, zmleto v moko, sta gostili za juhe in dodatka žitnim mokam za kruh ter mlinsko-pekovske izdelke. 

Bob lahko pripravimo v jedeh, kot jih poznamo pri drugih stročnicah, od katerih nam je fižol najbližji. Hladno kuhano bobovo zrnje je odlična solata s čebulo in bučnim oljem, kuhano in toplo je priloga drugim jedem ali pa kar samostojna jed v juhah, mineštrah in rižotah skupaj z zrnjem žit (pšenico, piro, ržjo, ječmenom, ovsom, koruzo, prosom), pa tudi z ajdo, sončničnimi in bučnimi jedrci, krompirjem ter različno zelenjavo. K bobu se lepo podajo tudi hren, rukola, kislo zelje in repa.

Podobno kot fižol tudi bob odvaja vodo iz organizma, kar je pomembno pri obolenjih ledvic in mehurja, še posebej pri vnetjih zaradi kamnov in za blaženje bolečin. Ljudsko zdravilstvo priporoča čaj iz bobovih cvetov ali zdravih bobovih luščin za izločanje peska iz ledvic. Luščine kuhamo dvajset minut, čaj precedimo in pijemo dva- do trikrat dnevno.

Kako pripravimo bobov namaz s hrenom?

Za bobov namaz potrebujemo približno kilogram suhega boba, ki ga namočimo, skuhamo in odcedimo. Zrnje fino ročno pretlačimo ali pa uporabimo električni mešalnik. Olupimo in na drobno naribamo hrenovo korenino, drobno sesekljamo česen ali čebulo, peteršilj, zeleno, drobnjak ali por in sestavine dodamo pretlačenemu bobu. Začinimo s ščepcema soli in sladke rdeče paprike, žlico ali dvema blagega jabolčnega kisa. Bobov namaz zaužijemo na polnozrnatem pirinem kruhu, prepečencu, lahko pa razpolovimo kuhan krompir, ki ga obložimo z namazom.

Na kmetiji Vege & Dobro na Ostrožnem pri Ponikvi bob pridelujejo in predelujejo v namaz po njihovi recepturi že več kot dvajset let. Takšne in podobne kmetije, kjer se skrbniki trudijo ohranjati stare sorte in čuvajo tudi življenje v tleh, so lahko nekoč ali pa že kmalu zelo dragocene. 

Kljub današnjemu obrobnemu pomenu boba se med ljudmi pri nas v prenesenem pomenu uporabljata reka: »Recimo bobu bob« in »Bob ob steno«. Da je bob res nasiten, je razvidno iz dveh drugih rekov preteklega časa: »Močnik do praga, bob čez prag« ter »Boba se najej in gora se te bo bala«.

Avtorica: doc. dr. Darja Kocjan Ačko, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo

(Objavljeno v spomladanski reviji NAPOTKI ZA PRIDELAVO BOBA IN GNOJILNI UČINEK RASTLIN)

Vir: revija Osvoboditev živali, december 2023

Komentiraj

Komentarji: