• Partizanski zločinec je po vojni bolan v bolnišnici medicinski sestri zaupal, da trpi zaradi zločinov, ki jih je zakrivil

    Datum: 17.01.2021 | Avtor: Administrator

    Vsakršen umor, še posebej umor otrok in mladoletnih deklet, je sprožal temeljna bivanjska vprašanja. Matija Ogrin: »Kako je mogoče pokončati mlado dekle Bernardo Dolinar, ki bi moglo postati žena in mati novih življenje, središče nove družine… Kako je mogoče pokončati takšen cvet, dvigniti roko nad takšno bitje, ki je polno prihodnosti…«

     

    Vendar pa storilci okrutnih zločinov iz partizanskih vrst, kljub temu, da jih je režim ščitil, niso mogli ubežati lastni vesti. Dušan Pirjevec – Ahac je na primer, ko je že težko bolan ležal v bolnišnici, vpil na zdravnike in medicinske sestre ter se nikakor ni mogel umiriti. Mladi medicinski sestri iz Črnomlja je zaupal, da trpi zaradi zločinov, ki jih je zakrivil, in prosil za duhovnika.

     

     

    V ospredju je razvidna fanatična ambicija vodstva OF oz. komunistov po politični prevladi z uporabo brutalnega nasilja, ali kot pravi nekdanji krščanski socialist, ki je med vojno prestopil med komuniste, Janez Stanovnik: »Kardelj in njegovi so živeli v zgodbi oktobrske revolucije, kjer so bili pobiti milijoni kmetov. Oni so revolucijo pač razumeli tako.«

     

    V teoriji vojskovanja je ključno, kar moralno legitimira oboroženo silo, to, da je uporabljena kot sredstvo za dosego varnosti prebivalstva oz. v sodobnem jeziku: »Smisel posredovanja vojaške sile je v tem, da zagotavlja nacionalno varnost.« Delovanje partizanskih enot pa je dejansko pomenilo pravo nasprotje zagotavljanja varnosti domačih ljudi. Poleg tega, da je komunistična gverila izvajala strahovlado nad civilnim prebivalstvom, je partizansko gibanje v številnih primerih izzvalo še okupatorjev teror nad slovenskimi vasmi.

     

    Ljudje so, kot se spominja partizan Jože Brejc (s psevdonimom Jože Javoršek), krivdo za okupatorjev teror besno pripisovali partizanom, ki so okupatorja izzvali: »Za vse, kar se je zgodilo ste krivi vi! Hujši ste kot Antikristi! Nič več vas nočemo videt! Ne približujte se vasem! Bomo streljali!« Javoršek: »Vaške straže so nastale kot straže obupa.«

     

    Okupatorji so razumeli povezavo med revolucionarnim terorjem in samoniklim uporom domačinov. Visoki komisar Emilio Grazioli je v zaupnem poročilu notranjemu ministrstvu 16. avgusta 1942 zapisal: »Zločini komunistov so čedalje bolj sprožali reakcije prebivalstva, ki se je v nekaterih primerih branilo samo, v drugih primerih, ko to ni bilo mogoče, pa je sestavilo protikomunistične enote, ki so prešle pod nadzorstvo naših vojaških oblasti in ki so dale hude lekcije 'partizanom'.«

     

    Osuplost slovenskega človeka, prizadetega ob terorju partizanov, je bila še toliko večja, ker je slovenska družba vendarle že stoletja pripadala srednjeevropskemu kulturnemu prostoru z visokorazvitimi družbenimi in etičnimi načeli tako glede spoštovanja življenja kot premoženja.

     

    KPS je vojno ocenjevala kot edinstveno priložnost za uresničitev svojih radikalnih političnih ciljev. Ali drugače povedano: brez vojne in okupacije se slovenskim komunistom ne bi posrečila izvedba revolucije in preboj iz ilegalne stranke v edino vladajočo strukturo, ki je po vojni ustvarila diktaturo.

     

    Tekst predstavljajo odlomki iz knjige Slovenski razkol, avtor dr. Jože Možina.


    Nazaj

    Komentiraj

    • Na voljo imate še znakov.
    • Vpišite prikazane znake
      This is a captcha-picture. It is used to prevent mass-access by robots. (see: www.captcha.net)
        
    Dodaj komentar

    Komentarji: